BERTAÈYN

Pokrajina na zahodni, atlantski obali Francije, ki se razprostira na polotoku med Rokavskim prelivom na severu in Biskajskim zalivom na jugu. 

Bretanijo zaznamuje bogata  tradicija, ki sega daleč v prazgodovinska obdobja. Ena od lepo ohranjenih značilnosti so zagotovo starodavni megalitski spomeniki: dolmeni, menhirji in cromlechi, katerih pravi namen še do danes ni povsem razjasnjen. L'alignement de menhirs de Lagatjar iz leta 2500 p.n.š., na severu Bretanije:

Odnos do tradicije se tu kaže na vsakem koraku. Muzejsko ohranjanje tehnične in kulturne dediščine na eni strani izraža velik nacionalni ponos, na drugi pa služi trženju v turistične namene. Tradicionalna Bretanska vas v Kerouatu:

Polotok Guérande je poznan po tradicionalnem solinarstvu, mesto z enakim imenom pa je eno najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Franciji. Podobno kot Ston ali Dubrovnik tudi Gwenrann (bret.) ščiti obzidje s stražnimi stolpi, dvižnimi mostovi in vodnim jarkom, ki v obsegu meri več kot 1.300 metrov.

Znotraj obzidja lahko občudujemo čudovito ohranjene primerke sakralne in bivalne arhitekture:

Razčlenjena obala Bretanije ponuja veliko pestrost: od čudovitih peščenih plaž v zalivih, kjer so vode Atlantika dovolj tople celo za kopanje

do strmih, tudi preko dvesto metrov visokih klifov: Cap de la Chevre

Prav prijetno je raziskovati slikovite votline pod rtom. Ena je lepša od druge. Večinoma so povezane z labirintom prehodov ali vodnih jarkov. Pomemben je le pravočasni umik ob prihajajoči plimi.