Pokrajina na zahodni, atlantski obali Francije, ki se razprostira na
polotoku med Rokavskim prelivom na severu in Biskajskim zalivom na jugu.
Bretanijo zaznamuje bogata tradicija, ki sega daleč v prazgodovinska
obdobja. Ena od lepo ohranjenih značilnosti so zagotovo starodavni megalitski
spomeniki: dolmeni, menhirji in cromlechi, katerih pravi namen še do danes ni
povsem razjasnjen. L'alignement de menhirs de Lagatjar iz leta 2500 p.n.š., na
severu Bretanije:
Odnos do tradicije se tu kaže na vsakem koraku. Muzejsko ohranjanje tehnične in kulturne dediščine na eni strani izraža velik nacionalni ponos, na drugi pa služi trženju v turistične namene. Tradicionalna Bretanska vas v Kerouatu:
Polotok Guérande je poznan po tradicionalnem solinarstvu,
mesto z enakim imenom pa je eno najlepše ohranjenih srednjeveških mest v
Franciji. Podobno kot Ston ali Dubrovnik tudi Gwenrann (bret.) ščiti obzidje s
stražnimi stolpi, dvižnimi mostovi in vodnim jarkom, ki v obsegu meri več kot
1.300 metrov.
Znotraj obzidja lahko občudujemo čudovito ohranjene
primerke sakralne in bivalne arhitekture:
Razčlenjena obala Bretanije ponuja veliko pestrost: od
čudovitih peščenih plaž v zalivih, kjer so vode Atlantika dovolj tople celo za
kopanje
Prav prijetno je raziskovati slikovite votline pod rtom. Ena je lepša od druge. Večinoma so povezane z labirintom prehodov ali vodnih jarkov. Pomemben je le pravočasni umik ob prihajajoči plimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar